Sebanyak 8 item atau buku ditemukan

Uporaba Berlekamp-Masseyevega algoritma v kriptografiji in teoriji kodiranja

magistrsko delo

Delo opisuje področji, za potrebe katerih je bil razvit Berlekamp-Masseyev algoritem. V prvih dveh poglavjih so predstavljene kode za odpravljanje napak. Največji poudarek je na dekodiranju BCH kod, kjer s pomočjo Berlekampovega algoritma rešimo takoimenovano ključno enačbo, ter na dekodiranju v sezname za Reed-Solomonove kode, kjer z Guruswami-Sudanovim algoritmom dosežemo večjo učinkovitost odpravljanja napak. V naslednjih treh poglavjih so obravnavane tokovne šifre, to je del področja simetrične kriptografije. Podrobno so opisane statistične lastnosti m-zaporedij, ki so poseben primer LFSR zaporedij. Te lastnosti so takoimenovani Golombovi postulati naključnosti. Podrobno je pedstavlje tudi Berlekamp-Masseyev algoritem za sintezo LFSR. Definirani so potrebni pogoji za kriptografsko varnost psevdonaključnih zaporedij, kar je pravzaprav bistveni del kriptoanalize asinhronih tokovnih šifer, ter napadi na tokovne šifre in statistični testi. V zadnjem poglavju pa je predstavljen prvi determinističen algoritem polinomske časovne zahtevnosti za problem praštevilo, ki napoveduje umik verjetnostnih algoritmov za problem praštevilo iz algoritmov za iskanje naključnih praštevil, ki se uporabljajo v mnogih kriptografskih algoritmih.

Delo opisuje področji, za potrebe katerih je bil razvit Berlekamp-Masseyev algoritem.

Načrtovanje robustnega prehitevalno-zakasnilnega regulatorja z uporabo genetskega algoritma

magistrsko delo

V delu je predstavljena metoda za določitev parametrov prehitevalno-zakasnilnega regulatorja, ki naj zagotavlja robustni učinek zaprtozančnemu sistemu vodenja. Na podlagi zelenega učinka in mej robustne stabilnosti, načrtovalec z izbiro utežnostnih funkcij oblikuje frekvenčni potek zančnega ojačenja. Za razliko od klasičnih postopkov načrtovanja prehitevalno-zakasnilnega regulatorja, ki obravnavajo robustnost le posredno, praviloma v vidu fazne in amplitudne rezerve, opisana metoda kvantizira robustnost sistema v smislu minimizacije norme matrike mešane občutljivosti. Robustne paramete prehitevalno-zakasnilnega regulatorja določimo s pomočjo genetskega algoritma. Evolutivni algoritem doseže optimalne parametre regulatorja z minimizacijo matrike mešane občutljivosti. Celoten postopek je strnjen v nekaj korakov, a ponujena je tudi programska podpora. Potencialno robustna struktura, poceni izdelava ter masovna zastopljenost prehitevalno-zakasnilnih regulatorjev, predvsem v procesni industriji, bili so motiv tega dela. Uporabnost metode načrtovanja robustnega regulatorja je potrjena z simulacijskimi rezultati.

V delu je predstavljena metoda za določitev parametrov prehitevalno-zakasnilnega regulatorja, ki naj zagotavlja robustni učinek zaprtozančnemu sistemu vodenja.